EKONOFIZIKA
ZAPORNIKOVA
DILEMA
(Prissoner Dillema Game)
Vsebina igre:
WELL-MIXED POPULATION
STRUCTURED POPULATION
(Prissoner Dillema Game)
Ena
izmed
zanimivejših iger, s katerimi se ukvarja teorija iger je
Zapornikova dilema. Modelira
odnose v vsakdanjem življenju: medsebojni odnosi, šport,
poslovni odnosi.
Povezana z Darvinovim načelom preživetja, evolucija.
Povezana z Darvinovim načelom preživetja, evolucija.
Vsebina igre:
Zapornikova
dilema se je rodila na samem vrhuncu hladne vojne, ko je
bil svet soočen z dejstvom, da lahko pride do uničujočega jedrskega
spopada med velesilami. Ameriška vojska je zaposlila
številne znanstvenike, da bi preučevali nasprotnika in
njegove poteze. Ko so strategi ameriške vojske preigravali
scenarije,
ki bi lahko privedli do tretje svetovne vojne, so se soočili tudi s
problemom medsebojnega zaupanja, ki ga zelo jasno predstavi zapornikova
dilema.
Policija aretira dva osumljenca, za katera domneva, da sta zagrešila rop, in ju zapre v ločeni celici. Po priprtju med sabo ne moreta več komunicirati, vsak zase pa vesta, da sta zločin v resnici zagrešila, vendar policija za to nima dokazov. Vseeno pa ima policija dovolj drugih informacij, na osnovi katerih ju lahko obsodi vsakega na polletno zaporno kazen (posedovanje orožja, manjši prekrški). Inšpektorji pa si zelo želijo, da bi dokončno zaključili primer s priznanjem, kar bi pomenilo, da bi vsaj enega od priprtih za dalj časa poslali v ječo. A za to potrebujejo priznanje ropa vsaj enega od obeh priprtih.
Vsak izmed zapornikov ima na voljo naslednji možnosti: zločin lahko prizna ali pa sodelovanje pri ropu zanika. Če eden od njiju zločin prizna, drugi pa ne, potem je tisti, ki je priznal, izpuščen; drugi, ki ni priznal, pa bo šel v ječo za deset let. Če oba priznata, bosta šla oba v ječo za pet let. Če pa noben ne prizna, potem imajo inšpektorji dovolj podatkov, da dobita vsak po pol leta. Kaj naj storita? Ali se splača izdati drugega?
Pri tem imenujemo igralca, ki deluje obema v prid kooperator, igralca ki pa dela samo v svojo korist pa defektor. Pri sami teoriji iger se skuša predvidevati dogajanja v posamezni populaciji takšnih igralcev. Pri tem se najbolj osredotočamo na dve vrsti populacije:
Policija aretira dva osumljenca, za katera domneva, da sta zagrešila rop, in ju zapre v ločeni celici. Po priprtju med sabo ne moreta več komunicirati, vsak zase pa vesta, da sta zločin v resnici zagrešila, vendar policija za to nima dokazov. Vseeno pa ima policija dovolj drugih informacij, na osnovi katerih ju lahko obsodi vsakega na polletno zaporno kazen (posedovanje orožja, manjši prekrški). Inšpektorji pa si zelo želijo, da bi dokončno zaključili primer s priznanjem, kar bi pomenilo, da bi vsaj enega od priprtih za dalj časa poslali v ječo. A za to potrebujejo priznanje ropa vsaj enega od obeh priprtih.
Vsak izmed zapornikov ima na voljo naslednji možnosti: zločin lahko prizna ali pa sodelovanje pri ropu zanika. Če eden od njiju zločin prizna, drugi pa ne, potem je tisti, ki je priznal, izpuščen; drugi, ki ni priznal, pa bo šel v ječo za deset let. Če oba priznata, bosta šla oba v ječo za pet let. Če pa noben ne prizna, potem imajo inšpektorji dovolj podatkov, da dobita vsak po pol leta. Kaj naj storita? Ali se splača izdati drugega?
Pri tem imenujemo igralca, ki deluje obema v prid kooperator, igralca ki pa dela samo v svojo korist pa defektor. Pri sami teoriji iger se skuša predvidevati dogajanja v posamezni populaciji takšnih igralcev. Pri tem se najbolj osredotočamo na dve vrsti populacije:
WELL-MIXED POPULATION
STRUCTURED POPULATION
